Atmosferske detekcijske metode
Glavne metode atmosferskega zaznavanja so: metoda sondiranja z mikrovalovnim radarjem, metoda sondiranja iz zraka ali rakete, sondirni balon, satelitsko daljinsko zaznavanje in LIDAR. Mikrovalovni radar ne more zaznati drobnih delcev, ker so mikrovalovi, poslani v atmosfero, milimetrski ali centimetrski valovi, ki imajo dolge valovne dolžine in ne morejo vplivati na drobne delce, zlasti različne molekule.
Zračne in raketne metode sondiranja so dražje in jih ni mogoče opazovati dlje časa. Čeprav so stroški sondirnih balonov nižji, nanje bolj vpliva hitrost vetra. Satelitsko daljinsko zaznavanje lahko zazna globalno atmosfero v velikem obsegu z uporabo vgrajenega radarja, vendar je prostorska ločljivost razmeroma nizka. Lidar se uporablja za izpeljavo atmosferskih parametrov z oddajanjem laserskega žarka v ozračje in uporabo interakcije (sipanje in absorpcija) med atmosferskimi molekulami ali aerosoli in laserjem.
Zaradi močne usmerjenosti, kratke valovne dolžine (mikronski val) in ozke impulzne širine laserja ter visoke občutljivosti fotodetektorja (fotopomnoževalna cev, enofotonski detektor) lahko lidar doseže visoko natančnost ter visoko prostorsko in časovno ločljivost zaznavanja atmosferskih parametri. Zaradi svoje visoke natančnosti, visoke prostorske in časovne ločljivosti ter stalnega spremljanja se LIDAR hitro razvija pri zaznavanju atmosferskih aerosolov, oblakov, onesnaževal zraka, atmosferske temperature in hitrosti vetra.
Vrste Lidarja so prikazane v naslednji tabeli:
Atmosferske detekcijske metode
Glavne metode atmosferskega zaznavanja so: metoda sondiranja z mikrovalovnim radarjem, metoda sondiranja iz zraka ali rakete, sondirni balon, satelitsko daljinsko zaznavanje in LIDAR. Mikrovalovni radar ne more zaznati drobnih delcev, ker so mikrovalovi, poslani v atmosfero, milimetrski ali centimetrski valovi, ki imajo dolge valovne dolžine in ne morejo vplivati na drobne delce, zlasti različne molekule.
Zračne in raketne metode sondiranja so dražje in jih ni mogoče opazovati dlje časa. Čeprav so stroški sondirnih balonov nižji, nanje bolj vpliva hitrost vetra. Satelitsko daljinsko zaznavanje lahko zazna globalno atmosfero v velikem obsegu z uporabo vgrajenega radarja, vendar je prostorska ločljivost razmeroma nizka. Lidar se uporablja za izpeljavo atmosferskih parametrov z oddajanjem laserskega žarka v ozračje in uporabo interakcije (sipanje in absorpcija) med atmosferskimi molekulami ali aerosoli in laserjem.
Zaradi močne usmerjenosti, kratke valovne dolžine (mikronski val) in ozke impulzne širine laserja ter visoke občutljivosti fotodetektorja (fotopomnoževalna cev, enofotonski detektor) lahko lidar doseže visoko natančnost ter visoko prostorsko in časovno ločljivost zaznavanja atmosferskih parametri. Zaradi svoje visoke natančnosti, visoke prostorske in časovne ločljivosti ter stalnega spremljanja se LIDAR hitro razvija pri zaznavanju atmosferskih aerosolov, oblakov, onesnaževal zraka, atmosferske temperature in hitrosti vetra.
Shematski diagram principa radarja za merjenje oblakov
Oblačna plast: oblačna plast, ki lebdi v zraku; Oddana svetloba: kolimirani žarek določene valovne dolžine; Odmev: nazaj razpršeni signal, ki nastane po prehodu emisije skozi plast oblaka; Osnova ogledala: enakovredna površina sistema teleskopa; Element za zaznavanje: fotoelektrična naprava, ki se uporablja za sprejem šibkega signala odmeva.
Delovni okvir radarskega sistema za merjenje oblakov
Lumispot Tech glavni tehnični parametri merjenja oblakov Lidar
Slika izdelka
Aplikacija
Diagram delovnega stanja izdelkov
Čas objave: maj-09-2023