Metode zaznavanja v atmosferi
Glavne metode zaznavanja atmosfere so: metoda sondiranja z mikrovalovnim radarjem, metoda sondiranja iz zraka ali rakete, sondiranje z balonom, daljinsko zaznavanje s sateliti in LIDAR. Mikrovalovni radar ne more zaznati drobnih delcev, ker so mikrovalovi, poslani v atmosfero, milimetrski ali centimetrski valovi, ki imajo dolge valovne dolžine in ne morejo interagirati z drobnimi delci, zlasti z različnimi molekulami.
Metode sondiranja iz zraka in raket so dražje in jih ni mogoče opazovati dlje časa. Čeprav so stroški sondirnih balonov nižji, nanje bolj vpliva hitrost vetra. Satelitsko daljinsko zaznavanje lahko zazna globalno atmosfero v velikem obsegu z uporabo vgrajenega radarja, vendar je prostorska ločljivost relativno nizka. Lidar se uporablja za določanje atmosferskih parametrov z oddajanjem laserskega žarka v atmosfero in uporabo interakcije (sipanja in absorpcije) med atmosferskimi molekulami ali aerosoli in laserjem.
Zaradi močne usmerjenosti, kratke valovne dolžine (mikronski val) in ozke širine impulza laserja ter visoke občutljivosti fotodetektorja (fotopomnoževalne cevi, detektorja posameznih fotonov) lahko lidar doseže visoko natančnost in visoko prostorsko ter časovno ločljivost zaznavanja atmosferskih parametrov. Zaradi visoke natančnosti, visoke prostorske in časovne ločljivosti ter neprekinjenega spremljanja se LIDAR hitro razvija pri zaznavanju atmosferskih aerosolov, oblakov, onesnaževal zraka, atmosferske temperature in hitrosti vetra.
Vrste lidarjev so prikazane v naslednji tabeli:
Metode zaznavanja v atmosferi
Glavne metode zaznavanja atmosfere so: metoda sondiranja z mikrovalovnim radarjem, metoda sondiranja iz zraka ali rakete, sondiranje z balonom, daljinsko zaznavanje s sateliti in LIDAR. Mikrovalovni radar ne more zaznati drobnih delcev, ker so mikrovalovi, poslani v atmosfero, milimetrski ali centimetrski valovi, ki imajo dolge valovne dolžine in ne morejo interagirati z drobnimi delci, zlasti z različnimi molekulami.
Metode sondiranja iz zraka in raket so dražje in jih ni mogoče opazovati dlje časa. Čeprav so stroški sondirnih balonov nižji, nanje bolj vpliva hitrost vetra. Satelitsko daljinsko zaznavanje lahko zazna globalno atmosfero v velikem obsegu z uporabo vgrajenega radarja, vendar je prostorska ločljivost relativno nizka. Lidar se uporablja za določanje atmosferskih parametrov z oddajanjem laserskega žarka v atmosfero in uporabo interakcije (sipanja in absorpcije) med atmosferskimi molekulami ali aerosoli in laserjem.
Zaradi močne usmerjenosti, kratke valovne dolžine (mikronski val) in ozke širine impulza laserja ter visoke občutljivosti fotodetektorja (fotopomnoževalne cevi, detektorja posameznih fotonov) lahko lidar doseže visoko natančnost in visoko prostorsko ter časovno ločljivost zaznavanja atmosferskih parametrov. Zaradi visoke natančnosti, visoke prostorske in časovne ločljivosti ter neprekinjenega spremljanja se LIDAR hitro razvija pri zaznavanju atmosferskih aerosolov, oblakov, onesnaževal zraka, atmosferske temperature in hitrosti vetra.
Shematski diagram principa radarja za merjenje oblakov
Plast oblakov: plast oblakov, ki lebdi v zraku; Oddana svetloba: kolimiran žarek določene valovne dolžine; Odmev: povratno sipan signal, ki nastane po prehodu emisije skozi plast oblakov; Podstavek zrcala: ekvivalentna površina teleskopskega sistema; Detektorski element: fotoelektrična naprava, ki se uporablja za sprejem šibkega odmevnega signala.
Delovni okvir radarskega sistema za merjenje oblakov
Glavni tehnični parametri merilnika oblakov Lidar podjetja Lumispot Tech
Slika izdelka
Uporaba
Diagram delovnega stanja izdelkov
Čas objave: 9. maj 2023